Urshastyle
  • DOMOV
  • STORITVE
    • Skupinske delavnice >
      • Termini delavnic
      • Mnenja udeleženk
    • Individualno svetovanje
  • BLOG
    • Notranja lepota
    • Oblike telesa
    • Stil
  • O MENI
  • KONTAKT

"Jaz se imam rada in se cenim."

1/15/2017

1 Comment

 
Picture
Dolgo časa sem govorila, da je zame najlepša oseba tista, ki izgleda čudovito, pa se tega sploh ne zaveda. Da je zaradi tega nekako nepokvarjena, pristna, ni 'prevzeta' od same sebe.

Danes, z nekaj več znanja in spoznanj, spreminjam to izjavo. Še vedno zaznavam podobno, le da utemeljitev takrat ni bila čisto prava. Danes pravim: lepa oseba je tista, ki izgleda čudovito (pa s tem ne mislim nujno spopularizirane, modne predstave o lepoti!) in se tega tudi zaveda, vendar se zaradi tega ne počuti večvredno ali potrebuje razvrednotenje drugih, da bi ohranjala pozitivno podobo sebe. Zaveda se, da je to, kako gleda nase, odvisno zgolj od nje same; da ne potrebuje potrditve drugih. Takšna oseba skrbi zase, se obleče in uredi po svojem okusu in občutku, z razumevanjem, da to naredi v veliki meri zase - da proslavlja v prvi vrsti sebe, ne pa išče pozornost in odobravanje v drugih.     

Pogosto pa opažam, da takšne osebe v našem okolju niso vedno najbolje sprejete. Slovencem nam je v krvi, da obožujemo skromnost; verjetno se je tudi mene v tisti prvi definiciji “nepokvarjene lepote” kar dolgo držala. Torej - ženska je lahko lepa, ampak se tega ne sme zavedati, ali pa vsaj ne pokazati, da se zaveda. Ker če se, potem ‘ni več isto’. Kaj šele, da na glas pove: “Jaz se imam rada in se cenim.” Takšna izjava je sprejemljiva samo za reklamo za kozmetične proizvode, v realnosti pa, kljub temu, da se zadnje čase veliko pozornosti namenja grajenju pozitivne samopodobe, je ženska tako lahko hitro označena za vase zagledano, morda celo narcisoidno* osebo, ki vidi samo sebe. Tako hitro naredimo stvari črno-bele in spregledamo vse odtenke vmes. 

Picture
By Caravaggio - scan, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=25450745

​*Ker se ta izraz pogosto, v bolj ali manj smiselnih kontekstih pojavlja, naj poenostavljeno obrazložim: prava narcistična osebnostna motnja se najpogosteje kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, pomanjkanju empatije in globoki potrebi po občudovanju. Takšna oseba zelo slabo prenaša kritiko, v ozadju vzvišenosti in hladnosti pa se v resnici skriva izjemno krhka samopodoba. Pri tem pa je pomembno ločiti med trajno motnjo ter zgolj določenimi potezami in karakteristikami, ki so lahko značilne za motnjo, vendar pa premalo za to, da bi lahko nekoga diagnosticirali z narcistično osebnostno motnjo. Elemente te motnje pa sicer najdemo že v grški mitološki zgodbi o Narcisu.
Kaj pa, če je takšno zaznavanje samo zrcalo nas samih? Ker same sebe ne sprejemamo, se ne znamo imeti rade, zato razvrednotimo druge. Ker - če morda v drugi vidim zdravo samopodobo, to pomeni, da je možna, jaz pa še nisem tam in nimam pojma kako do tja priti, zagotovo je pot naporna in strah me je, da je sama ne bi zmogla … zato raje zanikam to možnost. Raje ji dam negativno oznako, potem to postane nekaj, česar si ne želim in sem spet varna v svoji navidezni coni udobja. Po drugi strani pa lahko občudujem tisto “skromno” lepoto - ta je sprejemljiva, ker morda na skrivaj upam, da jo bo nekdo nekoč zagledal tudi v meni, čeprav se je ne zavedam. In mogoče, samo mogoče, mi bo ta nekdo dal boljši občutek glede sebe. 

A naša sposobnost imeti rad ni omejena - nekdo lahko ima rad sebe, pa zaradi tega nič manj druge.  Pravzaprav še celo drugače - če ne zmorem imeti rada sebe, bom težko imela pristno rada druge zaradi tega kdor in kar so, pa naj bo to še tako težko sprejeti. Poleg tega pa mi tudi nihče drug mi ne more dati občutka lastne vrednosti in lepote, ne glede na to, koliko ljudi me ljubi, ceni, koliko uspehov doživljam … niti naziv najlepše ženske na svetu mi ne bi pomagal, če tega sama globoko v sebi ne začutim in verjamem. 
​

Zato - preden naslednjič s prezirom sodimo, kako je ženska, pa naj bo to prijateljica, neznanka na socialnih omrežjih ali svetovno znana zvezda “sama sebi lepa”, premislimo, kaj v resnici to zbudi v nas, s čimer se (še) nismo pripravljene soočiti.

1 Comment

Ni možnosti, da bi bila kdo drug ...

1/8/2017

0 Comments

 
Picture
Med branjem knjige Pot samoodvisnosti, meni zelo ljubega avtorja Jorgeja Bucaya, sem naletela na tole zgodbo, ki tako odlično ponazori moje razmišljanje, da sem jo prav želela vključiti v tale zapis. Takole gre odlomek iz knjige:

Neki kralj je šel na svoj vrt in odkril, da njegova drevesa, grmovje in cvetlice hirajo. 
Hrast mu je povedal, da umira, ker ne more zrasti tako visoko kakor Smreka.
Ko se je obrnil k Smreki, je videl, da se je podrla, ker ne more obroditi grozdja kakor Trta. In Trta je venela, ker ni cvetela kakor Vrtnica.
Vrtnica je jokala, ker ni visoka in močna kakor Hrast.
Tedaj pa je naletel na rastlino, Frezijo, ki je cvetela in bila lepa, kot še nikoli.

Kralj jo je vprašal: 
“Kako da tako zdravo rasteš sredi tega venečega in zapuščenega vrta?”
Roža mu je odgovorila:
“Ne vem. Mogoče zato, ker sem si vedno predstavljala, da si takrat, ko si me posadil, hotel Frezije. Če bi hotel Hrast ali Vrtnico, bi posadil to. Takrat sem si rekla: poskusila bom biti najboljša mogoča Frezija.” 

Zdaj si na vrsti ti … Ni možnosti, da bi bil kdo drug. Lahko uživaš v tem in se zalivaš z ljubeznijo do samega sebe, lahko pa veneš v samoobsojanju.

Kdo pa si ti, ki zdaj tole bereš? Si večino časa kot Hrast, Smreka, Vrtnica … in hrepeniš po tem, da bi bila drugačna? Ali pa zares razumeš, kako lepo lahko uspevaš enostavno v tem, kdor si?

Vsaka od nas se je rodila kot poseben, unikaten zapis v svetu. Če bi se vesolje, Bog ali v kar koli verjamemo, odločili, da je bolje, če smo vse enake, bi bile takšne tudi ustvarjene. Ampak čar je prav v raznolikosti, unikatnosti - najbolj čarobni vrtovi so tisti, kjer sobivajo, se bohotijo ali omamno dehteče cvetijo najrazličnejše rastline. Prav zato je za našo srečo in za to, da lahko v življenju zares uspevamo, ključno to, da se prepoznamo, razumemo in znamo ceniti vse to, kar smo. In  prenehamo razmišljati o tem, kar nismo.

A v fazi odraščanja se tako pogosto srečujemo s primerjanjem, da nam zleze pod kožo. Sosedova Mojca je bolj pametna, sošolka Jana je lepša in bolj vitka, mlajša sestra je bolj pogumna, starejša je bolj uspešna … In tako pobiramo in sčasoma s sabo nosimo neznansko težek kovček vsega, kar nismo. Kar “nismo dovolj”. Glas samoobsojanja pa nas redno sprašuje “zakaj nisi bolj takšna kot Mojca, Jana, tvoje sestre …”.

Vendar - ko se enkrat zavemo, da tovorimo ta odvečen kovček, ga lahko odložimo. Morda najprej samo za trenutek, če nas je strah. Če smo ga preveč navajene in ne vemo, kdo bomo brez njega - ker nas je na nek način vendarle določal in nam dajal podobo, pa čeprav negativno. In ko ga odložimo, zares pomislimo, kdo smo. Brez primerjanja. Kaj mi gre dobro, kaj imam rada, kaj mi je pri sebi všeč, kaj vidijo v meni najboljši prijatelji? Sem bolj, če si še enkrat sposodim Bucayeve metafore, Smreka, Vrtnica, Trta ali morda nekaj povsem drugega? Šele ko bomo namreč razumele in v polnosti sprejele to, kar smo, se bomo lahko začele zalivati z ljubeznijo. Takrat bomo razumele, da morda ne potrebujemo takšne zemlje kot Smreka, da ne potrebujemo toliko sonca kot Trta in da ne potrebujemo občudovanja tistih, ki imajo radi drevesa, če smo morda - Frezija. Takrat bomo lahko zares začele postajati najboljša verzija sebe.

0 Comments

    Urška Černigoj
    stilska psihologinja

    "Tu sem zato, da sem na vaši poti iskanja lahko neobremenjeno zrcalo in iskrena sopotnica." ​

    Archives

    February 2020
    June 2019
    March 2019
    January 2019
    January 2017
    June 2016
    May 2016
    March 2016
    February 2016
    December 2015

    Categories

    All
    Notranja Lepota

    RSS Feed

DOMOV

O URSHI

STORITVE

Vse pravice pridržane © 2019 Ursha - Urška Černigoj s.p. 
  • DOMOV
  • STORITVE
    • Skupinske delavnice >
      • Termini delavnic
      • Mnenja udeleženk
    • Individualno svetovanje
  • BLOG
    • Notranja lepota
    • Oblike telesa
    • Stil
  • O MENI
  • KONTAKT