1. januar. Jutro po vsem. Praznovanjih, raketah, blišču, kresničkah, morju želja, upanju in obljubah. Med rahlim glavobolom vztrajno začenja kljuvati misel: “Danes pa res začnem. No, ali pa jutri, danes itak prav zares ne šteje. Jutri začnem!”
Še dober teden pred tem se je zdelo novo leto še priročno daleč. Božični vonj v zraku, vsepovsod bleščeči okraski in idilični božični filmi na skorajda vseh programih. Takrat se zdi vse mogoče. Čeprav se je sprva otepamo, se nam ta praznična evforija vsakokrat kar nekako nalepi na kožo in nam daje lažen občutek, da bo po pravi dozi božične sreče in dobrih želja svet veliko lepši kot prej.
“Letos sem pa res pripravljena, da bo z vstopom v novo leto vse drugače. Vem, da si nekateri novoletne zaobljube zadajo kar tako, v prazno, ampak jaz tokrat res mislim resno. In bom, majkemi da bom. Več časa si bom vzela zase, bolj zgodaj hodila spat, več migala in (še) bolj zdravo živela. In vse ostalo, kar sem rekla, da še moram. Samo še te potice in čokolade, ki sem jih dobila za darila, pojem. Še letos, ker potem po novem letu napovedujem vojno tudi sladkorju in jih ne smem več imeti v shrambi!”
Še dober teden pred tem se je zdelo novo leto še priročno daleč. Božični vonj v zraku, vsepovsod bleščeči okraski in idilični božični filmi na skorajda vseh programih. Takrat se zdi vse mogoče. Čeprav se je sprva otepamo, se nam ta praznična evforija vsakokrat kar nekako nalepi na kožo in nam daje lažen občutek, da bo po pravi dozi božične sreče in dobrih želja svet veliko lepši kot prej.
“Letos sem pa res pripravljena, da bo z vstopom v novo leto vse drugače. Vem, da si nekateri novoletne zaobljube zadajo kar tako, v prazno, ampak jaz tokrat res mislim resno. In bom, majkemi da bom. Več časa si bom vzela zase, bolj zgodaj hodila spat, več migala in (še) bolj zdravo živela. In vse ostalo, kar sem rekla, da še moram. Samo še te potice in čokolade, ki sem jih dobila za darila, pojem. Še letos, ker potem po novem letu napovedujem vojno tudi sladkorju in jih ne smem več imeti v shrambi!”
Nekje med pobiranjem drobtin potice s krožnika se globoko v sebi zavemo, da ne bo čisto tako. Na glas bomo med veselim druženjem še vedno sveto prisegale vse, kar bo drugače s 1. januarjem, a v resnici vemo, da samo odlagamo tisto, kar smo odlagale tudi že zadnje tedne, mesece in leta. Novoletne zaobljube so samo še en priročno zapakiran razlog, da vse skupaj prestavimo še za nekaj dni.
Prave spremembe se običajno ne začenjajo za polno obloženo mizo ali med evforičnimi pripravami na praznovanje. Pa tudi ne z datumom na koledarju, ki si ga namerno zastavimo tako, da ni treba začeti že danes. Začnejo se takrat, ko smo nanje pripravljene, ko razumemo, da se spremembe ne zgodijo čez noč ampak so posledica številnih malih korakov in odločitev. Ko točno vemo, kaj si želimo in prevsem ZAKAJ nam je to tako pomembno. Ta zakaj nam bo pomagal pri vztrajanju tudi takrat, ko bodo vse novoletne obljube že davno omagale.
Jaz novoletne zaobljube letos mirno ignoriram.
Prihajajoče dni bom namenila tehtnemu razmisleku, katere cilje in spremembe si želim doseči in zakaj. Eden od pomembnejših je tudi ta, da ponovno uspem več časa posvetiti vsebinam, ki jih lahko delim z vami, ker me občutek, da v njih najdete misli, pomoč ali spodbudo zase, napolnjuje. In nato me čaka še zahtevnejši del - realen načrt korakov, za katere verjamem, da se jih bom lahko držala, da vsi ti cilji ne ostanejo samo želje na papirju.
Resnici na ljubo - del mene se noro upira vsem novostim in spremembam. Vsi se počutimo najbolj varno v okviru tega, kar že poznamo. Tudi če ni najbolj idealno, vsaj vemo, da v tem znamo “preživeti”. A vse tiste sanje in osebni dosežki, ki so vir trenutkov sreče in zadovoljstva, nas vedno čakajo izven znanega mehurčka.
Čim več trenutkov, ki vas bodo v novem letu napoljevali s smislom in občutkom osebnega uspeha vam želim,
Ursha
Prave spremembe se običajno ne začenjajo za polno obloženo mizo ali med evforičnimi pripravami na praznovanje. Pa tudi ne z datumom na koledarju, ki si ga namerno zastavimo tako, da ni treba začeti že danes. Začnejo se takrat, ko smo nanje pripravljene, ko razumemo, da se spremembe ne zgodijo čez noč ampak so posledica številnih malih korakov in odločitev. Ko točno vemo, kaj si želimo in prevsem ZAKAJ nam je to tako pomembno. Ta zakaj nam bo pomagal pri vztrajanju tudi takrat, ko bodo vse novoletne obljube že davno omagale.
Jaz novoletne zaobljube letos mirno ignoriram.
Prihajajoče dni bom namenila tehtnemu razmisleku, katere cilje in spremembe si želim doseči in zakaj. Eden od pomembnejših je tudi ta, da ponovno uspem več časa posvetiti vsebinam, ki jih lahko delim z vami, ker me občutek, da v njih najdete misli, pomoč ali spodbudo zase, napolnjuje. In nato me čaka še zahtevnejši del - realen načrt korakov, za katere verjamem, da se jih bom lahko držala, da vsi ti cilji ne ostanejo samo želje na papirju.
Resnici na ljubo - del mene se noro upira vsem novostim in spremembam. Vsi se počutimo najbolj varno v okviru tega, kar že poznamo. Tudi če ni najbolj idealno, vsaj vemo, da v tem znamo “preživeti”. A vse tiste sanje in osebni dosežki, ki so vir trenutkov sreče in zadovoljstva, nas vedno čakajo izven znanega mehurčka.
Čim več trenutkov, ki vas bodo v novem letu napoljevali s smislom in občutkom osebnega uspeha vam želim,
Ursha
RSS Feed